Kako žalostno je to, da je med sosedi vedno tekmovalnost in da ne znajo biti prijatelji. Poznam zgodbo, ko je deklica naredila vozniški izpit že takoj, ko se je dalo, ker so tako želeli starši, saj je sosedova hčerka tudi že imela vozniški izpit, ker ga je naredila takoj, ko je lahko. Razlika se pojavi, da je soseda želela izpit in komaj je čakala, da bo lahko vozila svoj obljubljen avto. Po drugi strani pa imaš punco, ki ni hotela narediti vozniški izpit in ni hotela niti voziti avta. 

Sprva nisem verjela, da je tako, ker sem videla sosedo da hodi na ure vožnje in potem sem videla, da so ji starši kupili avto, ko je izpit na redila. Potem pa sem začela polagati pozornost in videla, da je res avto kar precej časa stal na enem mestu, njo pa sem videla, da je hodila kot po navadi še naprej peš.

Enkrat, ko smo se srečale pa je pogovor nanesel na to, da zakaj je naredila vozniški izpit, če vidim, da se z avtom nič ne vozi. Videlo se je, da ima vse naštudirano in da je izpit za avto naredila samo zato, da bo ustregla staršem, ker oni nimajo izpita niti avta in jih bo tako lahko kdaj kam peljala. Zase pa vozniški izpit ni potrebovala, ker je imela naštudirano, da če kam gre, rada spije kak kozarček alkohola in potem ne sme voziti avta. To je povedala čisto odkrito in od takrat naprej ji tudi starši ne težijo več, zakaj so ji plačali vozniški izpit in zakaj so ji kupili avto, če ga ne uporablja.

Zaveda se, da je to bila njihova želja in tudi spoštuje to željo, nima pa nobene želje, da bi na veliko vozila sem ter tja. Raje gre peš, dokler je to možno, bo pa prišel čas, ko ji bo vozniški izpit še kako prav prišel.