Moja babica je že kar nekaj let imela slušni aparat, a ga ni znala pravilno uporabljati, kar je bil res velik problem. Ta slušni aparat je res nenehno nosila v ušesih, ampak še vedno ni slišala prav ničesar. Meni kar ni bilo jasno, kako lahko ne sliši nič, čeprav ima ta slušni aparat. Zato sem želela to nekako razčistiti. Rekla sem ji, da mora ponovno k zdravniku preveriti sluh, saj ji bo verjetno moral predpisati nov slušni aparat, ker ta res ni bil v redu. Ona pa je trdila, da sliši čisto dovolj dobro in da je ta slušni aparat zanjo čisto dovolj.

Jaz se s tem nisem strinjala, zato sem jo dobesedno pregovorila, da gre na pregled. Ko je prišla, so ugotovili, da ta slušni aparat, s katerim je slišala odlično, in naše debate so se končno lahko nadaljevale brez nenehnega ponavljanja. Prej sem morala skoraj vsak stavek ponoviti, ker ga ni slišala ali ga ni popolnoma razumela. Zdaj pa vse lepo sliši in pogovori so spet povsem normalni.

Babici sem želela na ta način pokazati, da se mora zavedati, kako pomembno je še naprej hoditi k zdravniku in preverjati stanje sluha. Ko dobiš slušni aparat, to še ne pomeni, da je to to in da k zdravniku ni več treba. Dejstvo je, da se skozi leta stvari spreminjajo in da se lahko tudi aparati poslabšajo ali zahtevajo ponovne nastavitve. Zato je ključno, da to spremljamo in redno hodimo na preglede. Ko sem ji to razložila, me je razumela in se je odločila, da bo vsaj na dve leti hodila na pregled. Sama pri sebi sem si rekla, da je to bolje kot nič, in zadovoljna sem se lahko vrnila domov.