Nova in rabljena vozila Mazda se prodajajo v novem salonu v Ljubljani
V Ljubljani so odprli novi salon avtomobilov Mazda. Na prodaj so nova in rabljena vozila imenovane znamke.
Vsak dan se vsaj 2x peljem mimo novega salona, kjer prodajajo nova in rabljena vozila Mazda in kot vidim, ni velikega zanimanja. Vsaj ob tisti uri, ko grem mimo jaz, je salon prazen. Zato sem se nekega dne odločil, da bom po službi obiskal salon in malo poklepetal z zaposlenimi. Vstopil sem v salon in bil prijetno presenečen. Za pultom je bila mlada dama, zelo urejena in prijazna. Nadišavljena, da mi je pridišalo do vhoda, seveda prijetno. Prijazno sem pozdravil in korajžno vstopil. Gospodični sem povedal, da salon opazujem, že odkar so ga odprli in sem se odločil, da malo pokukam v notranjost. Zelo je bila vesela, da je lahko malo poklepetala in mi ponudila kavico. Seveda sem jo sprejel, saj jo bom spil v zelo prijetni družbi. Povedala mi je, katere avtomobile imajo trenutno v salonu, da imajo za salonom tudi rabljena vozila, ki si jih lahko ogledam, in če želim, se lahko prijavim tudi na testno vožnjo in kateri model Mazde tudi peljem malo na izlet.
Sicer nisem ravno ljubitelj Mazde, a s tako prijetno prodajalko, si lahko človek tudi premisli. Pokukal sem še rabljena vozila in en model mi je bil res všeč, zato sem prosil za malo več podrobnosti o njem in se tudi dogovoril za testno vožnjo. Ko sem šel domov, sem malo bolj razmislil in ugotovil, da je moj avto tudi že malo star, in ta, ki sem si ga ogledal, je nekoliko novejši, tudi cena je bila sprejemljiva.
Vrnil sem se v salon, vprašal, ali vzamejo v zakup tudi moj star avto in s prodajalcem, ki me je čakal za testno vožnjo, odšel ven, ker so rabljena vozila, ter sedel za volan. Avto je tekel kot urica in na koncu sem se odločil, da svoj stari avto dam v salon in se ven odpeljem z Mazdo.…
Estetske luske so in!
Že kar nekaj časa zbiram pogum, da bi se odpravila k zobozdravniku ter se za zmeraj poslovila od nepravilnosti, ki jih opažam na svojih zobeh. Estetske luske bi poskrbele, da moji zobje ne bi bili več lisasti, odkrušeni in nepravilno razporejeni. Upam si trditi, da bi luske poskrbele, da bi bil moj nasmeh videti res filmsko in to v relativno zelo kratkem času. Preko internetnih virov mi je uspelo izvedeti, da je nameščanje lusk neboleče ter izredno hitro. Spletni viri o zobni protetiki navajajo, da estetske luske pripomorejo k ohranjanju naravnega videza, kar se mi zdi zelo pomembno. Čeprav hočem imeti filmski nasmeh pa z belino ter popolnim videzom zob ne bi rada pretiravala.
Ko sem končno zbrala pogum, sem se naročila na posvet pri zobozdravniku. Želim izvedeti informacije, kdo vse se odloča za estetske luske in kaj lahko pričakujem po samem posegu. V prvi vrsti pa me seveda zanima tudi cena posega, saj so moje finančne zmožnosti nekoliko omejene. Zobozdravnik mi pove, da so luske namenjene prav vsem, ki niso zadovoljni z izgledom svojih zob. Za estetske luske se v večini primerov odločijo tisti, ki jim izgled zob kvari njihovo samopodobo. Poudari tudi, da je zanimanje za estetske luske v zadnjem času zelo naraslo. Na vprašanje, zakaj je tako mi ni znal odgovoriti. Sama mislim, da so k temu pripomogli družabni mediji, ki prikazujejo popolno podobo zvezdnikov oziroma estradnih umetnikov.
Kakšna pa je cena estetskih lusk? To vprašanje mi je bilo na začetku pogovora z zobozdravnikom, kar malce strah postaviti. Ker pa se je po dobri uri najin pogovor bližal koncu, mi ni preostalo drugega, kot da postavim malenkost neprijetno vprašanje. Zobozdravnik mi pove, da končne cene posega ne more povedati, saj je cena odvisna od različnih dejavnikov. Zagotovo pa estetske luske niso tako poceni, kot se mogoče komu zdi na prvi pogled.…
Udobnost je prva pri izbiri pižame
Se strinjate, da je udobnost na prvem mestu, ali vam je vseeno, samo da so pižame lepe? Pri meni je najpomembnejša udobnost in material, lahko mi nekdo prinese, ne vem kako lepo pižamo in je ne bom nosila, če bo iz umetnega blaga in če mi ne bo udobna. Samo ime ti že lahko pove, da je to oblačilo, v katerem se mora človek počutiti udobno, ker gre spat in zagotovo je pomembno, da se počutimo udobno in da nas nič ne veže.
Kar nekaj časa sem potrebovala, da sem odkrila trgovino, kjer imajo res fantastične pižame, meni so tako prijetne že na dotik in v njih spim kot dojenček, nič me ne veže. Spominjam se, ko mi je mož kupil eno pižamo, za katero vem, da ni bila poceni, pa je bila tako neudobna, da to, kar ni res. Vsako noč se je ovila okoli mojega telesa in to me je prebujalo, preden sem jaz ugotovila, da je to zaradi pižame, da jaz ne spim dobro je minilo nekaj dni. Navajena sem spati v spodnjem perilu, a sedaj ko imam te ta dobre pižame, ta občutek mi je super. Imam oboje, tako pižame s hlačami in spalne srajce, poleti pa si kupim pižame s kratkimi hlačami.
Meni lahko kupiš ne vem, kako lepo pižamo, pa če mi ni udobna, je žal ne bom nosila. Še nekaj pa mi je pri pižami pomembno, da ko jo operem ostane ista. To je tudi problem pri pižamah, da se skrčijo. Enkrat sem imela eno, ki sem jo dala prati in potem mi je bila čisto po telesu, s tem, da tudi ni bila udobna in raztegljiva. Takrat sem dobesedno vrgla denar stran. Sedaj naj me še tako zamika kakšna pižama v drugi trgovini je ne kupim, vedno grem v to mojo izbrano trgovino, kjer vedno najdem prelepe pižame, imajo vedno nove in nove modele.…
Vsak moški, ki dela zunaj, bi moral imeti zaščitna oblačila v garaži
Najbolj me je vedno jezilo to, da je zunaj nekaj delal in potem prišle umazan v hišo. Midva sva se zaradi tega tolikokrat skregala, potem pa sem rekla, da tako ne gre več. Ko je enkrat prišle obut in umazal svoja lepa oblačila pri delu, sem mu dala ultimat, da naj si kupi zaščitna oblačila za takšna dela in naj ne hodi več v hišo takšen.
Prišlo pa je do tega, ko je prijateljica povedala, da njej fant ima to urejeno tako, da ima zaščitna oblačila v garaži in ko gre doma delat, se avtomatsko obleče v zaščitna oblačila in gre na delat. Tako se je navadil. In da ko konča, se v garaži preobleče in pride v hišo lepo oblečen. Šele potem, ko mi je to povedala, sem bila jezna nanj, kako ne more biti takšen on. Zato sem mu to tudi povedala, da naj ima zaščitna oblačila v garaži in naj se jih navadi nositi, tako mu ne bom morala vsak dan prati njegovih oblačil, ki jih zamaže zunaj pri delu.
Malo me je čudno gledal, predvsem zato, ker sem bila res jezna, drugače me itak ne bi jemal resno, samo tokrat sem bila odločena, da bo nosil ta zaščitna oblačila in pika. Videl je da ne odstopam in jaz sem vedela, da zaščitna oblačila ne nosi samo zato, ker se mu ne ljubi preobleči. Lenoba pač!
Od takrat naprej tudi jaz ninam več problemov, naš koš za perilo je sedaj bolj prazen, tla v naši hiši niso več umazana od blata in tako sem dosegla svoje. Saj ko se je enkrat navadil je šlo, samo morala sem biti odločna, da se tega ne grem več. Sedaj mu vsake toliko grem pogledat zaščitna oblačila, če so zelo umazana, pa jih tudi malo očistim, to mi ni problem, le da sva se dogovorila, kako in kaj.…
Restavracija Portorož in nepozabni večer, katerega se spominjam še danes
Imela sem svoj rojstni dan in ker sem se pred leti preselila, je velik del mojega življenja ostal prav na obali. Zaželela sem si praznovati rojstni dan na obali, všeč mi je bila ena restavracija Portorož, kamor sem povabila par prijateljic. Nisem pričakovala nič posebnega, le da se bomo malo družile, poklepetale, nekaj spile in šle domov.
Tisti dan sem bila malo pozna, ker je bila na cesti gneča, restavracija Portorož je imel rezervirano mizo, tako da se nisem bala, da ne bi dobile mize. Poklicala sem prijateljice in povedala, da bom zamudila. Čakalo pa me je veliko presenečenje, ki je zaznamovalo ta moj rojstni dan, kajti niso me pričakale samo te prijateljice, ko sem pričakovala, ampak vse moje prijateljice in bivše sodelavke, ker so me imele tako rade. Jokala sem od sreče, ko sem jih videla za mizo, od takrat naprej je ta restavracija Portorož zame najlepša restavracija na obali. Skupaj smo jokale in ta noč je bila naša.
Ta restavracija Portorož je imela dobro hrano, na koncu pa nam je kelnar še zapel par pesmi in uživale smo kot še nikoli. To je bil moj najboljši rojstni dan, zapolnila si ga bom za vedno, te prijateljice bodo v mojem življenju ostale za vedno, obala bo vedno lepa zaradi njih. Nikoli še nisem doživela kaj takega, tudi sama restavracija Portorož se je potrudila.
Vsak človek ima svoje lepe trenutke, ki se jih spominja, pri meni so definitivno ostali na obali in restavracija Portorož bo še kdaj moja destinacija v prihodnosti, ker jo imam v lepem spominu. Enkrat bom šla poleti z svojo družino tja na kosilo, ker mi je restavracija Portorož res ostala v prekrasnem spominu in to želim deliti tudi z svojo družino, da jim pokažem, kje je njihova mamica preživela lep večer z prijateljicami.…
Zeleni zabojček sem šla iskat v drugo občino
Obožujem zelenjavo, a sedaj ko je čas korone, res nimam želje hoditi vsaki drugi dan v trgovino po zelenjavo. Tako sem zvedela, da v drugi občini prodajajo domačo zelenjavo in prav želela sem si en velik zeleni zabojček, da bi imela doma za kakšen teden zelenjave. Problem je bil ta, da nismo v času korone smeli v drugo občino. Nekaj časa sem premišljevala, a res doma zelenjave nisem imela čisto nič, ko mi je še zmanjkalo krompirja in čebule, pa sem se odločila, da grem v to drugo občino po zeleni zabojček, ker tako nisem več vedela, kaj na j si kuham, saj mesa, ki ga lahko daš v skrinjo ne jem.
Seveda me je bilo strah, da me nebi ustavili policaji, a vseeno sem bila prepričana, da če bi jim pojasnila, zakaj sem šla v drugo občino, da bi razumeli. Imela sem srečo, do tja sem prišla srečno in brez policajev, tako sem si kupila velik zeleni zabojček zelenjave, žakelj čebule, žakelj krompirja in veliko česna. Bila sem srečna, ker sem končno prišla do zelenjave, ta zeleni zabojček mi je več pomenil kot cel voziček hrane v trgovini. Sama res pojem veliko zelenjave in letos sem imela v vrtu smolo, drugače si vse sama posadim, a letos ni bilo sreče. Tako sem se odpeljala nazaj domov vsa srečna in zadovoljna. Doma sem zeleni zabojček spravila na hladno, tako da mi je zelenjava čim dlje zdržala. Tako sem imela zelenjavo za 14 dni. Pa še domačo. Kaj bi hotela boljšega.
Komaj čakam, da se občine sprostijo, ker bom hodila po zeleni zabojček vsak teden enkrat, gospod ima res dobro in domačo zelenjavo, tako da boljše nikjer ne morem dobiti in kar je še najlepše, zeleni zabojček sploh ni bil tako drag, kot sem pričakovala.…
Rak je bolezen, ki je strah in trepet čisto vsakega človeka
Če nekje slišimo, da je nekdo zbolel za rakom, nam je težko, ker vemo, kako je ta bolezen zahrbtna, grozna, težka in nikoli ne veš, če se boš lahko pozdravil. Resnično je rak grozna bolezen in vsi se te bolezni še kako bojimo.
Občudujem vse ljudi, ki so kdaj imeli raka, kajti sama si ne predstavljam, da bi rak prišel v mojo hišo, v našo družino, to mora biti grozno, koliko je to skrbi, žalosti. Kaj vse ti sledi, kako bo potekalo zdravljenje in ali bo rak izginil za vedno. Tisti ljudje, ki preživijo raka so zame največji borci, kajti to moraš biti pogumen, samozavesten, da lahko vse to daš skozi. Koliko energije je potrebno, koliko vzpodbude in še kako je pomembno, da ne izgubiš volje, ki pa je normalno, da bi jo, če rak pride v tvoje življenje.
Obstajajo različne vrste raka, vendar to vse rak je in to je huda bolezen, pri kateri gre za nenadzorovano delitev celic in potrebno je zdravljenje. Pot ki jo prehodiš je dolga, čisto vse je težko in če prideš ven kot zmagovalec, mislim, da te ne more nič več presenetiti in da na življenje gledaš čisto drugače, ker te rak spremeni, pusti posledice.
Vse več je danes slišati o tej bolezni, veliko ljudi se tudi pozdravi in tako imaš lahko upanje, vendar pa ostaja dejstvo, da je rak grozna bolezen in če jo premagaš si naredil v življenju največ. Najbolj grozen je občutek, da vsak lahko dobi raka, da nihče ni obvarovan tej bolezni. Najuspešnejši ljudje imajo raka, ko imajo polno denarja in si ne morejo pomagati, tako vemo, da je žal rak res grozna bolezen. Cenite svoje življenje, poskrbite za svoje telo, naj vam zdravje služi in naj rak nikoli ne poseže v vaša življenja.
…
Moja delovna obutev v službi mora biti predvsem takšna da ne drsi
Moja služba ni težka, sem natakarica v gostilni, ki je kar velika in ima veliko gostov tako čez dan, kot tudi ponoči. To službo sem sprejela ker sem mlada in ker je dobra plača, moja delovna obutev pa so čevlji, ki ne drsijo, od kar mi je v službi pošteno spodrsnilo. Prej nisem polagala pozornosti, kakšna je moja obutev, potem pa se mi je zgodilo, da sem en dan padla.
Bil je deževen dan in prišla je stranka z dežnikom v gostilno, jaz pa nisem videla, da je od dežnika kapljalo, ko sem nesla pijačo enemu gospodu. Ko sem prišla na mokra tla mi je spodrsnilo in padla sem z vsem skupaj, od takrat je moja delovna obutev takšna, ki ima nedrseče podplate. Res sem se ta dan ustrašila, da sem si kaj naredila, zlomila, a imela sem srečo, tako se nisem poškodovala prav nič, malo me je bolela zadnjica in to je bilo to. Naslednji dan pa je bila moja delovna obutev že tista prava, ki ne drsi.
Prej res nisem polagala pozornosti na to, saj nikoli nisem prišla v to situacijo, sedaj pa se še kako zavedam, kako pomembna je delovna obutev gostincev. Sama opazim, da je gostincem pomembna delovna obutev, ne vem zakaj je jaz že od vsega začetka nisem imela. Nadrejeni me ni opozoril, jaz pa sem tako obula, kar pač sem želela, ne pa kar bi bilo praktično in varno. Sedaj moja obutev ni tako moderna kot po navadi, je pa to delovna obutev, ki prispeva k moji varnosti. Sedaj me ne strah hoditi po gostilni, če bi bilo kje kaj mokrega, ker mi ne bi spodrsnilo, ker je moja delovna obutev primerno narejena, saj ima dober podplat, ki ne drsi. Poskrbite tudi vi za vašo varnost, če ste gostinec.
…
Rafting Bovec je en sam adrenalin
Če ga še niste preizkusili, potem zamujate nekaj fantastičnega za sprostitev, adrenalin in dogodivščino, kajti rafting Bovec je res super zadeva. Z sestro in nečakinjo smo šle v Bovec kampirat. Po navadi ne grem zraven, tokrat pa sem imela ravno proste dni in so me povabile zraven. Predvsem sem imela rada nečakinjo, ki je bila stara 10 let. Pa smo šle v kamp, prvi dan smo se ukvarjale, da smo postavile šotor in raziskale kamp. Drugi dan pa smo že začele spraševati, kam bi lahko šle in seveda ti rafting Bovec, če si v teh krajih ne pobegne.
To je bila predvsem zanimiva dogodivščina, saj smo vse šle prvič. Kombi nas je naložil in peljal na iztočno točko, kjer smo se spustili. Tam smo se vsi oblekli v zaščitna oblačila in se počasi spravili v čoln. Mene je bilo tako strah, ne samo zase, tudi za nečakinjo, ko pa sem pogledala njo, kako je brezskrbna in kako komaj čaka, da pridemo v globoko vodo, sem si prav mislila, kakšna reva sem.
Na vsaki strani smo sedeli trije in rafting Bovec ni nedolžna zadeva, ko te začne premetavati in moraš hitro veslati, si še kako pozoren, da vse delaš prav, da prav sediš, da prav veslaš in tako naprej. Potem pa nas je pošteno zaneslo in na mojo sestro je padel en od vodičev, saj ni bilo nič narobe, vsi smo se smejali, jaz pa sem se še bolj trdno držala. Ne bom pozabila kako je rafting Bovec nora stvar, kako ti požene kri po žilah. Nečakinja se je lepo držala, tako da je bila boljša od mene, ko sem bila cela prestrašena. Če bi mogla opisati rafting Bovec, bi rekla, da je to deroča voda, čoln, adrenalin, strah, smeh in sprostitev. Ne moreš verjeti, da res vse to spada pod rafting Bovec, ker vse to doživiš. …
Soseda ne vozi avta, ne vem zakaj ima vozniški izpit
Kako žalostno je to, da je med sosedi vedno tekmovalnost in da ne znajo biti prijatelji. Poznam zgodbo, ko je deklica naredila vozniški izpit že takoj, ko se je dalo, ker so tako želeli starši, saj je sosedova hčerka tudi že imela vozniški izpit, ker ga je naredila takoj, ko je lahko. Razlika se pojavi, da je soseda želela izpit in komaj je čakala, da bo lahko vozila svoj obljubljen avto. Po drugi strani pa imaš punco, ki ni hotela narediti vozniški izpit in ni hotela niti voziti avta.
Sprva nisem verjela, da je tako, ker sem videla sosedo da hodi na ure vožnje in potem sem videla, da so ji starši kupili avto, ko je izpit na redila. Potem pa sem začela polagati pozornost in videla, da je res avto kar precej časa stal na enem mestu, njo pa sem videla, da je hodila kot po navadi še naprej peš.
Enkrat, ko smo se srečale pa je pogovor nanesel na to, da zakaj je naredila vozniški izpit, če vidim, da se z avtom nič ne vozi. Videlo se je, da ima vse naštudirano in da je izpit za avto naredila samo zato, da bo ustregla staršem, ker oni nimajo izpita niti avta in jih bo tako lahko kdaj kam peljala. Zase pa vozniški izpit ni potrebovala, ker je imela naštudirano, da če kam gre, rada spije kak kozarček alkohola in potem ne sme voziti avta. To je povedala čisto odkrito in od takrat naprej ji tudi starši ne težijo več, zakaj so ji plačali vozniški izpit in zakaj so ji kupili avto, če ga ne uporablja.
Zaveda se, da je to bila njihova želja in tudi spoštuje to željo, nima pa nobene želje, da bi na veliko vozila sem ter tja. Raje gre peš, dokler je to možno, bo pa prišel čas, ko ji bo vozniški izpit še kako prav prišel.
…