S sosedi smo se pogovarjali, kako pogosto se spreminjajo cene elektrike, saj so zneski na računu skoraj vsakič višji. Tudi oni so bili istega mnenja, zato smo govorili o varčevanju z elektriko. Primerjali smo načine porabe in ugotavljali, kje bi lahko še prihranili.

Oboji že več let živimo v isti hiši in ugotovili smo, da imamo kar nekaj starejših strojev in aparatov, ki naj bi porabili precej več elektrike kot novi modeli, zasnovani za varčnost in nizko porabo. Primerjali smo, kateri meseci so za nas najdražji, ter koliko kWh porabimo na leto. Pomembno vlogo imajo tudi tarifni števci. Ključno je, ali so enotarifni ali dvotarifni, saj so pri obeh cene elektrike zelo različne. Pri dvotarifnih števcih lahko prihraniš, kadar velja nizka tarifa oziroma nižja cena. V tistem času lahko pereš v stroju, sušiš in opravljaš dela, ki porabijo veliko elektrike. Ugotovili smo, da imamo še dva starejša hladilnika, ki ju uporabljamo izključno čez poletje za hladno pijačo. Tudi ta hladilnika po vsej verjetnosti porabita precej električne energije. Tudi soseda sta ugotovila, da pri njih veliko električne energije porabi kalorifer, ki ga že zelo zgodaj jeseni uporabljajo za gretje v kopalnici. Poleg tega imajo star bojler, ki so ga že nekajkrat hoteli zamenjati. Ugotovili smo, da na cene elektrike ne moremo vplivati, lahko pa se naučimo varčevati in uporabljati aparate, ki ne porabljajo veliko elektrike. Če bi imeli novo gradnjo, bi lahko povsem drugače zastavili energetsko učinkovitost v hiši.

Že pri sami gradnji bi poskrbeli za dobro izolacijo hiše. Sicer pa se na varčevanje z elektriko ne moremo pripraviti kar čez noč. Potrebno je narediti varčevalni načrt in primerjati porabo ter cene vsaj vsakih šest mesecev. S sosedi smo sklenili, da bomo bolj pazljivi pri porabi elektrike, in na koncu leta bomo videli, kakšen napredek smo dosegli.