Nikoli si nisem mislil, da se bom enkrat pri teh letih odpravil na blefaroplastiko. Vedno sem namreč mislil, da je to nekaj za starejše, ko imajo veke že čisto nagubane, ter zato komaj da vidijo. A pri meni je bilo nekoliko drugače. Ni šlo za gube, oziroma vsaj ne za tiste klasične, ki pridejo zaradi starosti. Težava je bila malo drugačna. 

Začelo se je s tem, da sem dobival čedalje več vprašanj, kot so na primer: “Ali si bil pokonci celo noč?”, “A si utrujen?” in podobno. Moje veke so namreč res ves čas zgledale, kot da je za mano zelo dolga noč. Zaradi vseh teh vprašanj, me je začelo to precej motiti. Na začetku sem probal zadevo rešiti z raznimi priporočili s spleta. Na primer kakšne hladne terapije, različne kreme in podobno, vendar nič ni pomagalo. Tedaj se mi je čedalje bolj zdelo, da bo blefaroplastika edina rešitev.

To pa mi ni bilo tako tuje. Babica se je namreč ravno nekaj let pred tem tudi odpravila na ta poseg, vendar so bili razlogi pri njej gube. Tako sem približno vedel, kaj je blefaroplastika. Tam ti torej odstranijo kožo z vek, ter jo nekoliko nategnejo in zašijejo nazaj. Odstranijo ti torej le majhen del kože, ki se guba, oziroma daje tisti izgled zaspanosti. 

Čeprav si nisem mislil, da se bom tako hitro s tem srečal, sem se nato le sprijaznil, da bo blefaroplastika res edina rešitev. Zato sem se kar prijavil na samoplačniško opcijo. Na ta način sem dobil tudi zelo hiter termin. Sam poseg je bil čisto neboleč in je bil hitro končan.

Rezultati pa so bili neverjetni. Čisto nihče me ni več vprašal, če sem zaspan, oziroma če je za mano dolga noč. To sem že res komaj čakal, saj so mi šla vsa tista vprašanja že pošteno na živce.