Vedno me je precej fasciniralo, kako lahko arhitektura vpliva na človeka. Spomnim se potovanja v čudovito špansko mesto, Barcelono, kjer sem prvič videl dela znamenitega arhitekta. Njegove hiše niso bile zgolj stavbe, bile so kot neka živa bitja. Vsaka hiša je pripovedovala kakšno svojo zgodbo, s tistimi zanimivimi valovitimi oblikami, barvitimi detajli in občutkom, da stopiš v povsem nov svet. Takrat sem se prvič resnično zavedal, da arhitektura ni le gradnja zidov, temveč umetnost, ki oblikuje pravo življenje.

Kasneje sem začel bolj opazovati tudi domače okolje. Ugotovil sem, da ima prav vsak prostor, v katerem preživljamo čas, svojo energijo. Dobro zasnovana hiša ti da namreč občutek varnosti in topline, moderna pisarna spodbuja produktivnost, mestni trg pa postane prostor srečevanja. Prav zato mi je postala ta smer tako zanimiva, saj sem videl, da gre za več kot funkcionalnost, ter združuje v ozadju veliko več reči.

Ko pa sem nekaj časa nazaj prenavljal stanovanje, sem začel razmišljati, kako arhitekturni elementi vplivajo na vsakdan. Visoki stropi so dali prostoru občutek odprtosti, velika okna so prinesla svetlobo, medtem ko je minimalistična zasnova ustvarila mir. Presenetilo me je, kako hitro se lahko tako spremeni počutje, če se spremeni zgolj prostor.

Zame je zato arhitektura danes prava zgodba. Vsaka stavba nekaj pripoveduje. Bodisi je to nekaj o času, v katerem je nastala, bodisi o ljudeh, ki so jo zasnovali in o tistih, ki v njej živijo. Zato mi je postalo prav zanimivo ogledovanje različnih stavb. Od tistih starejših v kakšnih starih predelih mest, do tistih bolj modernih. Že tukaj v Sloveniji je mogoče občutiti kaj takšnega. Na primer, rad se odpravim v stari del mesta Piran, kjer je kar nekaj stare arhitekture, ki mi je vedno zanimiva, saj lahko vedno najdem nekaj novega in zanimivega. Zato se zelo rad potikam po takšnih kotičkih raznih mest, tudi v Sloveniji.