Mrežne ograje so preprosta rešitev, ki daje občutek varnosti
Ko smo se preselili v hišo z večjim vrtom, sem si želela, da bi bil prostor odprt in zračen, a hkrati varen. Otroka sta bila še majhna, pes pa poln energije, zato sem hitro dojela, da brez ograje ne bo šlo. Sprva sem razmišljala o lesenih panelih, ki sem jih občudovala v revijah, a so mi delovali preveč zaprti. Želela sem nekaj, kar ne bo zakrilo vrta, ampak ga bo dopolnilo. Tako sem prvič začela resno razmišljati, kaj ponujajo mrežne ograje.
Na začetku sem bila skeptična. Zdelo se mi je, da mrežne ograje delujejo hladno in industrijsko, a ko sem začela raziskovati, sem ugotovila, da so danes povsem nekaj drugega kot nekoč. Proizvajalci ponujajo elegantne, estetsko dovršene izvedbe, ki se lepo podajo tudi k modernim hišam. Na voljo so v različnih barvah, višini in obliki mreže, zato lahko zlahka najdeš pravo kombinacijo za vsak vrt.
Odločila sem se za pocinkano različico, ki je zaščitena pred rjavenjem in praktično ne potrebuje vzdrževanja. Montaža je bila presenetljivo enostavna – v dveh dneh je bila ograja postavljena, brez zapletov ali velikih posegov v teren. Ko sem stopila na teraso in pogledala okoli sebe, sem vedela, da smo izbrali prav. Mrežne ograje so prostoru dale red in varnost, ne da bi mu odvzele občutek odprtosti. Za dodatne ideje in preizkušene rešitve si lahko ogledate ponudbo na Ograje.com mrežne ograje, kjer najdete različne višine, barve in načine montaže.
Najbolj me je navdušilo to, kako naravno se zlijejo z okolico. Ko poleti okoli njih zrastejo rastline, se skoraj neopazno vključijo v vrt. So diskretne, a učinkovite. Pes ima svoj prostor za gibanje, otroka se igrata brez skrbi, jaz pa lahko v miru pijem kavo, ne da bi ves čas gledala, ali je kdo odprl vrata.
Čez leto sem spoznala še eno prednost – trajnost. Lesene ograje zahtevajo barvanje in zaščito, medtem ko mrežne ograje zdržijo desetletja brez večjih posegov. Občasno jih sperem z vodo in spet so kot nove.…
Balirka mi je prišla še kako prav
Ko pride čas spravila sena imamo verjetno vsi v mislih nekaj dni trdnega fizičnega dela. Tisti, ki so to že kdaj počeli vedo, da delo ni samo vroče in naporno, ampak precej časovno potratno. A pri meni je bilo nazadnje drugače, zahvaljujoč balirki. Pred sabo sem imel precej veliko količino sena, ki je čakalo na obdelavo. Po navadi je to pomenilo, da bi ga moral naprej premetavati, sušiti, zlagati in spravljati, kar bi mi vzelo vsaj nekaj dni. Tokrat pa sem imel priložnost uporabiti stroj, ki mi ga je posodil prijatelj. Ta stroj je bila balirka.
Ko sem jo prvič zagnal sem bil čisto presenečen nad učinkovitostjo. Stroj je deloval skoraj hipnotično. Seno je zajel, ga stisnil in v nekaj sekundah oblikoval popolno kvadratno balo. Vse je bilo enakomerno, kompaktno in pripravljeno na prevoz. Tako sem delo, ki bi ga ročno opravljal ure in ure, opravil v kakšni uri, saj je bila balirka tako učinkovita in hitra.
Seveda je bilo še vedno treba skrbeti, da je seno primerno suho in da je teren pripravljen, a največje breme, samo oblikovanje in zlaganje, je stroj prevzel nase. Zaradi tega je bilo delo tudi fizično veliko manj naporno, kajti samo vozil sem se gor in dol po travniku s traktorjem, kar mi je res prihranilo kar nekaj truda. Zaradi tega sem imel tudi manj bolečin v hrbtu in precej manj skrbi, da bi delo ostalo nedokončano, če bi me vreme nenadoma presenetilo, ker bi se poslabšalo. Če razmišljaš o posodobitvi opreme, preveri ponudbo balirk pri zanesljivem ponudniku.
Ta izkušnja mi je tako pokazala, kako pomembna je sodobna kmetijska tehnologija, kot je balirka. Ta ni samo pripomoček, ampak prava revolucija za spravilo sena. Zdaj si prav težko predstavljam, da bi se kaj takšnega lotil brez nje. Tisti dan, ko sem jo prvič uporabil, je bil eden redkih v sezoni, ko sem po delu prišel domov spočit.…
Arhitektura ustvari pravo zgodbo
Vedno me je precej fasciniralo, kako lahko arhitektura vpliva na človeka. Spomnim se potovanja v čudovito špansko mesto, Barcelono, kjer sem prvič videl dela znamenitega arhitekta. Njegove hiše niso bile zgolj stavbe, bile so kot neka živa bitja. Vsaka hiša je pripovedovala kakšno svojo zgodbo, s tistimi zanimivimi valovitimi oblikami, barvitimi detajli in občutkom, da stopiš v povsem nov svet. Takrat sem se prvič resnično zavedal, da arhitektura ni le gradnja zidov, temveč umetnost, ki oblikuje pravo življenje.
Kasneje sem začel bolj opazovati tudi domače okolje. Ugotovil sem, da ima prav vsak prostor, v katerem preživljamo čas, svojo energijo. Dobro zasnovana hiša ti da namreč občutek varnosti in topline, moderna pisarna spodbuja produktivnost, mestni trg pa postane prostor srečevanja. Prav zato mi je postala ta smer tako zanimiva, saj sem videl, da gre za več kot funkcionalnost, ter združuje v ozadju veliko več reči.
Ko pa sem nekaj časa nazaj prenavljal stanovanje, sem začel razmišljati, kako arhitekturni elementi vplivajo na vsakdan. Visoki stropi so dali prostoru občutek odprtosti, velika okna so prinesla svetlobo, medtem ko je minimalistična zasnova ustvarila mir. Presenetilo me je, kako hitro se lahko tako spremeni počutje, če se spremeni zgolj prostor.
Zame je zato arhitektura danes prava zgodba. Vsaka stavba nekaj pripoveduje. Bodisi je to nekaj o času, v katerem je nastala, bodisi o ljudeh, ki so jo zasnovali in o tistih, ki v njej živijo. Zato mi je postalo prav zanimivo ogledovanje različnih stavb. Od tistih starejših v kakšnih starih predelih mest, do tistih bolj modernih. Že tukaj v Sloveniji je mogoče občutiti kaj takšnega. Na primer, rad se odpravim v stari del mesta Piran, kjer je kar nekaj stare arhitekture, ki mi je vedno zanimiva, saj lahko vedno najdem nekaj novega in zanimivega. Zato se zelo rad potikam po takšnih kotičkih raznih mest, tudi v Sloveniji.…